Preučevanje posameznika v kontekstu odnosov izhaja iz modela, ki ga je razvil dr. Christian Gostečnik. Človek se namreč na vsakem koraku povezuje z ljudmi, odnosi ga usmerjajo in v veliki meri določajo. V  raziskovanju odnosov in človekove notranjosti odkrivamo osnovne posameznikove potrebe (varnost, pripadnost, ljubljenost, sprejetost, spoštovanje) in nadgrajujemo osnovni vrednostni sistem, ki je edinstven za vsakega posameznika in odnose, v katerih je.

Zato terapija prav v kontekstu človekovih odnosov preiskuje različne izkušnje, vzdušje in načine delovanja. Vse to namreč vpliva na začaran krog ponavljajočih se situacij, ki lahko delujejo izjemno destruktivno na posameznika. Terapija tako išče rešitve problemov, ki se velikokrat kažejo v preteklih izkušnjah, predvsem pa se tudi osredotoča na nova doživetja in bolj funkcionalno življenje.

Analitična psihologija ali jungovska psihoanaliza, kjer terapevt skupaj s pacientom dela z nezavednimi in zavednimi vsebinami, pa si prizadeva povrniti ravnotežje na raznih nivojih življenja ter izboljšati povezave med deli psihe. Povezovanje zavednega in nezavednega nam namreč lahko pomaga k boljšemu razumevanju nas samih ter omogoča občutenje novih vrednot, celo smisla življenja.

Terapija poteka po principu odprtega konca, saj se pogosto izkaže, da se začnemo ukvarjati z eno temo, a se kasneje fokus prestavi nekam drugam. Zaradi globine procesa oseba stopi v stik sama s sabo, ta občutek pa je pogosto trajen.