Ali je vsega kriv partner?
Avtor: Dr. Gregor Greif
Kako bi lahko bil v partnerskem odnosu dveh odraslih, svobodnih in samostojnih oseb, vsega kriv partner? Vendar, če bi to vprašanje dobili ravno po tem, ko bi se sprli s partnerjem, ali ne bi pogosto, še v afektu, temu nemara celo pritrdili?
Prepiri in zapleti so nekaj normalnega v vsakem partnerskem odnosu, v katerem se partnerja želita soočiti z lastnimi nahrbtniki preteklosti in iz tega zgraditi nekaj skupnega. Po drugi stani se lahko zgodi, da postane eden partner dežurni krivec, t. i. grešni kozel, za razočaranja in nesrečo drugega partnerja.
Iskanje krivcev je, samo če se ozremo po naši družbi in njenih sistemih, prepogost pojav, ki ruši in ne gradi, kar nam je skupnega. Kakorkoli, medosebni in sploh partnerski odnosi nosijo v sebi s svojo intimnostjo tveganje za prelaganje lastne odgovornosti na partnerja.
Odločitev za partnerski ali zakonski odnos temelji namreč na svobodni izbiri posameznika, ki želi odnos soustvarjati in se v njem tudi uresničiti. V tak odnos mora posameznik investirati v polnosti samega sebe, saj se po zaljubljenosti, ki enkrat mine, skoraj nič ne zgodi samo od sebe.
Poleg svobodne izbire je pomemben temelj vsakega zdravega odnosa tudi odgovornost za svoja dejanja, mišljenje in čutenje. Vsak, ki se je svobodno odločil za partnerski odnos, ki zahteva sodelovanje, je s tem prevzel odgovornost za svoj položaj v odnosu.
Zagotovo problemov, ki jih imamo v partnerskem odnosu ne bi imeli, če ne bi bili v tem odnosu. Zagotovo pa bi imeli podobne probleme z drugim partnerjem v novem odnosu, saj tako deluje zakon privlačnosti. Zato se velja vsake toliko vprašati, kako odgovarjam na zaplete v odnosu? Jih lahko ustvarjalno razrešujem ali samo pasivno čakam ali spet (za vse) krivim partnerja?
