Depresija in športna kariera
Avtor: Dr. Gregor Greif
Morda se zdi nenavadno povezovati depresijo in šport, saj so telesne aktivnosti nasploh zdravilo proti slabemu razpoloženju ali celo depresivnim motnjam. Vendar ima lahko šport, toliko bolj vrhunski, tudi svojo temnejšo plat, o čemer pričajo tudi mnoge zgodbe slavnih športnikov že med športno kariero (npr. Naomi Osaka, Michael Phelps, Serena Williams idr.).
Depresija je bolezen kot vsaka druga bolezen in pomeni več kot le občutje žalosti, saj gre za porušeno kemično ravnovesje v možganih, ki vpliva na razpoloženje. Svetovna zdravstvena organizacija razlaga, da so za depresivne motnje značilni žalost, izguba zanimanja ali užitka, občutki krivde ali nizke lastne vrednosti, moteno spanje ali apetit, občutki utrujenosti in slaba koncentracija. Blažji in občasni občutki spremenjenega razpoloženja in čustvovanja so del normalnega čustvovanja in še ne pomenijo duševne motnje.
Za depresijo običajno zbolijo ljudje, ki so doživeli neprijeten dogodek, posameznika pa je moral ta dogodek tudi prizadeti oz. pretresti. Na razpoloženje športnikov najpogosteje vplivajo poškodbe, bolezni, slabi rezultati, svojski pomen pa imajo lahko tudi obdobja po sezoni ali velikem tekmovanju, morda celo izjemnem uspehu. Svojevrstno tveganje pomenijo tudi nenadni zaključki športne kariere, npr. zaradi poškodbe, težave po koncu kariere pa lahko nastopijo tudi brez posebnega razloga, saj je zaključek športne poti že sam po sebi pogosto velika sprememba v življenju športnika.
Precej novejših raziskav kaže, da nekateri športniki doživijo določene težave in negativna čustva po zaključku športne kariere. Raziskave tudi kažejo, da se z depresivnimi simptomi sooča približno 15 % športnikov, ki so končali športno kariero, ta odstotek pa se več kot podvoji pri tistih športnikih, ki so prenehali kariero zaradi nepredvidljivih in izjemnih okoliščin, kot je npr. poškodba. Depresivnost je celo višja pri športnikih, ki so tekmovali na najvišjih tekmovalnih nivojih kot pa depresivnost pri športnikih, ki so tekmovali na nižjih nivojih.
V svoji doktorski raziskavi sem ugotovil, da je okoli četrtina nekdanjih športnikov doživela blage ali hujše simptome depresije po koncu kariere, ženske športnice pa so dosegle slabše rezultate v primerjavi z moškimi športniki. Športniki so izpostavili problem, da niso mogli nikomur zaupati svojih občutij ali da jih nihče zares ne razume. Tlačenje čutenj je nevarno in lahko razpoloženje samo še poslabša, zato je smiselno, da posameznik v taki situaciji poišče nekoga, ki mu lahko pove svojo zgodbo in doživljanja.
“To succeed…You need to find something to hold on to, something to motivate you, something to inspire you.”
(Tony Dorsett)
